Kaj se dogaja doma in v tujini na področju jedrske tehnologije, jedrske energije in kako blizu smo brezogljični jedrski prihodnosti?
Na Bledu je danes potekal redni sestanek Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganji, izkoriščanjem in razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, ki sta mu slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Tomislav Ćorić.
Jedrske elektrarne že zdaj v Franciji predstavljajo 70 odstotkov "domače" elektrike. Glede na visoke cene zemeljskega plina, nafte in premoga takšno stališče Macrona, ni presenetljivo. Francija je bila obenem tudi pobudnica odprtega pisma Evropski komisiji (podpisnica je tudi Slovenija), da naj bo jedrska energijo vključena med zelene vire energije in s tem v evropsko taksonomijo.
Zaradi opustitve jedrske energije v Nemčiji bo država težko uresničila cilje zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida do leta 2030, je v odprtem pismu javnosti zapisalo 25 tujih in nemških strokovnjakov, okoljevarstvenikov, novinarjev in akademikov.
Republika Slovenija je kot del pregleda varnostne vsebine Staranje objekta, v sklopu Nuklearne elektrarne Krško, na obisk povabila posebno pregledovalno mednarodno misijo Mednarodne agencije za atomsko energijo ("Safety Aspects of Long Term Operation" - SALTO).
Cene bencina, dizla in plina gredo v nebo. Elektrika se je v Evropi podražila za 200 odstotkov. Podražitve energentov bodo za seboj potegnile številne druge podražitve. Na pragu zime oziroma sezone ogrevanja se bo veliko ljudi znašlo v hudi stiski. Dogajanje na energetskem trgu tako postaja ena najpomembnejših tem evropske politike.
Skupina desetih držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, je Evropski komisiji naslovila odprto pismo, v katerem poziva k priznanju jedrske energije kot nizko ogljične oziroma zelene energije.