Vlada v Seulu si prizadeva povečati proizvodnjo jedrske energije v državi na več kot 30 odstotkov celotne proizvodnje energije do leta 2030. V Južni Koreji ne le, da želijo doseči cilje ogljične nevtralnosti, ampak si želijo zagotoviti tudi energetsko varnost.

Premier Fumio Kishida je prvič po krizi v Fukušimi leta 2011  obnovil status Japonske kot države z jedrskim pogonom, s čimer je pospešil ponovni zagon reaktorjev in napovedal gradnjo novih elektrarn. Odločitev je posledica želje po zajezitvi naraščajočih cen energentov za gospodinjstva in podjetja ter podpreti japonske proizvajalce jedrskih komponent. Načrt za raziskovanje gradnje novih jedrskih reaktorjev je preobrat v vladni politiki po krizi v Fukušimi.

Ste se kdaj vprašali, kaj sploh so radioaktivni odpadki in koliko jih pravzaprav proizvedemo v Sloveniji na letni ravni? Mi smo se!

Na borzi z električno energijo so se dnevne (spot) cene elektrike v zadnjem letu povišale za več kot 300 %. Evropska unija nima dovolj proizvodnih zmogljivosti, suša je, hkrati pa še varčujemo s plinom. To je vplivalo tudi na ceno za Slovenijo. V enem letu je povprečna cena poskočila s 93 EUR/MWh na 380 EUR/MWh.

»Jedrska energija je najvarnejša od vseh tehnologij za pridobivanje elektrike, kar jih imamo.« Ta izjava Patricka Moora, nekdanjega direktorja Greenpeacea, v nedavnem intervjuju za NewsNation je v popolnem nasprotju od stališča okoljske organizacije, ki jo je pomagal ustanoviti. Moore je imel intervju potem, ko je Evropski parlament podprl jedrsko energijo in zemeljski plin kot del zelenih tehnologij v taksonomiji Evropske unije. V Greenpeacu so takoj po tej potezi EU napovedali, da bodo pri Evropski komisiji vložil uradno zahtevo za revizijo tega stališča evropskega parlamenta.

Nemški upravni organ in nemški politični vrh pomisleke z letošnje pomladi vse bolj udejanjajo, in sicer naj bi obdržali tri zadnje delujoče jedrske elektrarne, sicer načrtovane za zaprtje v letošnjem letu. Vse več je tudi pobud, da zaženejo še tiste tri, ki so jih ustavili lani.