Že leta 1988 je ameriška vlada želela preveriti, kako vzdržljiv je armirani beton, enak material, uporabljen pri gradnji zadrževalnega hrama jedrskih reaktorjev. To so naredili s takoimenovanim živim preskusom, ki so ga načrtovali eno leto. Odločili so se, da bodo na raketne tirnice namestili odsluženo taktično lovsko letalo F4 Phantom in ga s hitrostjo skoraj 800 km/h pognali neposredno v oviro. Ta ovira je bila seveda iz enakega železobetonskega materiala in iste debeline kot ščit jedrske elektrarne.

Po zagotovilih strokovnjakov ni nevarnosti, potem ko je izpadel edini zunanji vir električnega napajanja za jedrsko elektrarno v Černobilu. Vsi reaktorji v elektrarni so bili zaustavljeni pred letom 2000. Po zaustavitvi so izpraznili sredice vseh treh nepoškodovanih reaktorjev. Gorivo iz teh sredic so prestavili v mokro skladišče izrabljenega jedrskega goriva. Ker v sredicah reaktorjev jedrske elektrarne v Černobilu ni več goriva, ne more priti do taljenja sredice in zato ni tveganja, da bi se jedro talilo.

Največja evropska jedrska elektrarna ima šest reaktorjev s skupno močjo 5.700 MW (6 x 950 MW). Za primerjavo – Jedrska elektrarna Krško ima reaktor z močjo 730 MW. Prvih pet reaktorjev je v Zaporožju začelo delovati med letoma 1985 in 1989, šesti pa je bil dodan leta 1995.

Jedrska elektrarna Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi in deveta največja na svetu. V optimalnih razmerah ta jedrska elektrarna proizvede petino električne energije v vsej Ukrajini. Elektrarna je na jugovzhodu Ukrajine v mestu Energodar. Od regije Donbas, ki ji je Rusija pred začetkom spopadov priznala samostojnost, je jedrska elektrarna oddaljena približno 200 kilometrov, od prestolnice Kijev pa 550 kilometrov.

V drugem podkastu na JedrskaSI smo se s predsednikom Društva jedrskih strokovnjakov dr. Tomažem Žagarjem pogovarjali o francoski odločitvi glede gradnje novih jedrskih reaktorjev ter o tem, kako in zakaj je Francija postala jedrska velesila in tako že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja razogljičila svojo proizvodnjo električne energije.

Zaradi vojne v Ukrajini nemški politični vrh resno razmišlja o podaljšanju delovanja obstoječih jedrskih elektrarn. To je 180-odstotni preobrat iz smeri energetske strategije Nemčije, potem ko se je pred leti (2011) tedanja kanclerka Angela Merkel po družbenem konsenzu in politični odločitvi zavezala k energiji iz obnovljivih virov.

Strokovna politična javnost je prepričana, da bodo v Bidnovem govoru poudarki na temah, kot so pandemija koronavirusa, mednarodni napetosti zaradi vojne v Ukrajini in notranji ameriški politični razdeljenosti. Toda v govoru ameriškega predsednika ima vlogo tudi jedrska energija.