Zakaj se tudi jedrska energija draži?

Zakaj moramo torej v Sloveniji uporabniki elektrike plačevati več za nekaj, kar je naše? Taka in podobna vprašanja so na mestu, toda podobna vprašanja bi si lahko zastavili tudi glede hidroelektrarn ali pa energije, ki jo ustvari TEŠ6. Odgovor ni prav nobena skrivnost ali velika zarota. Je dokaj preprost in enak za vse. 

Enoten trg z električno energijo

V Evropski uniji obstaja enoten trg z električno energijo. Ceno na tem trgu določajo osnovni ekonomski postulati - ponudba in povpraševanje. Gre torej za borzo z energijo, na kateri se odslikavajo tržne nepredvidljivosti za prihodnost in regulacije znotraj EU. Ker je EU enoten trg z električno energijo, torej ni možno, da bi ena država plačevala več od druge. Vsi morajo plačati enako ceno. Gre za načelo delovanja trga, ki pa lahko privede do (ne)racionalnega vedenja porabnikov.

Trenutne razmere so take, da je poraba elektrike večja kot proizvodnja. Čeprav je proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni ali v hidroelektrarnah relativno poceni, je cena te električne energije na trgu na ravni uvoza plina oziroma cene elektrike v Nemčiji.

Kako suša vpliva na ceno elektrike?

Po drugi strani pa tudi situacija za hidroenergijo ni idealna. Suša je vplivala na ceno elektrike. Kako? Zaradi nizkih rečnih pretokov hidroelektrarne predvsem v marcu in juniju niso delovale optimalno. Prav tako je nizek vodostaj Save vplival na delovanje NEK, ki ima ob nizkih pretokih nekoliko slabši izkoristek, ker mora za hlajenje poleg reke Save uporabljati tudi hladilne stolpe. Več v članku na tej povezavi: https://eposavje.com/gospodarstvo/kako-slaba-hidrologija-vpliva-na-proizvodnjo-ceno-elektrike